DRUG0 NEDELJO JE MAŠA NA ŠENTANELU OB 9.00!!!
PO 7/6 Rob. Newminstrski za našo svetost 8.00
TO 8/6 Medard +Adolf Plaznik 18.00
SR 9/6 Efrem Sirski NI SVETE MAŠE
ČE 10/6 + Franc Dorič, Kotnik in za Seničerjeve 18.00
PE 11/6 SRCE JEZUSOVO + Šumah Drago 8.00
ŠENTANEL + Kos – Merkač 19.00
S0 12/6 praznik brezmadežnega srca Marijinega
Mežica ZA ŽUPLJANE 18.00
Šentanel ZA ŽUPLJANE 19.00
V MEŽICI 1. S. obh. ob 10.30!
MEŽICA za papeža in vse škofe 8.00
ŠENTANEL, za vse letošnje birmance in njihove starše 9.00
MEŽICA ZA PREJEM DAROV SV. DUHA 10.30
Srečanje s Kristusom v EVHARISTIJI (Sveta maša) ni dolžnost. To je največji privilegij, ki se mi dogaja iz tedna v teden. Nekateri imamo milost, da se lahko dnevno srečujemo z ŽIVIM GOSPODOM, ki nam je obljubil, da ostaja z nami do konca sveta. Veliko Luči je potrebno gledati, da premagujemo temo, ki nas hoče pogoltniti. Naj gre za temo znotraj mene samega ali okoli mene. Vse bolj čutim, da samo s KRISTUSOM – PO KRISTUSU – in V KRISTUSU (z)morem postati prosojen za BOŽJE KRALJESTVO. Letošnje »VRTNICE« v juniju nam govorijo o strašnem trpljenju naših ljudi med in po vojni.
Kdaj bo njihovo trpljenje sprejeto kot BOGU PRIJETNA DARITEV. Kako strašno je, ko se nekdo norčuje iz trpljenja drugega človeka. Vsak človek – ne glede na zagrešene zločine – naj jih bo še toliko… Ostaja človek! Še posebej ob smrti ima dostojanstvo človeka in je vreden dostojnega pogreba in groba. Kaj vse skriva v sebi naša ZEMLJA SLOVENSKA… Rimljani, ki so bili izredno kruta civilizacija na frontah. Kaj vse se je dogajalo v gladiatorskih »igrah« – po arenah celotnega rimskega imperija… Po končani bitki so šli Rimljani po bojnem polju. Ko so vzdihovali ranjenci s smrtnimi ranami – pa naj bodo sovražniki ali soborci – so jim milostno prerezali vratne žile, da so v nekaj sekundah izkrvaveli do smrti. To je evtanazija. V kulturi brez Kristusa je to logično. V kontekstu takratne kulture celo humano dejanje. Toda že pred Rimljani je Sofokles v svoji Antigoni rešil vprašanje veličine človeka – še posebej mrtvega človeka. Tudi v TROJANSKI VOJNI vidimo, da je oče pripravljen storiti največja ponižanja, da pride do trupla svojega mrtvega sina. Sestra Antigona plača strašno ceno, ko skuša rešiti truplo mrtvega brata. »Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.« To je veličasten zaključek tragedije OJDIPOVIH. Spremljala je slepega očeta Ojdipa, mu odpustila, ker je bila sama hči razmerja med sinom in materjo… Moj Bog, kako veličastne dimenzije vrhov svetovne literature. Ob vsem tem pa še vrhunec vseh vrhuncev – Jezus Kristus! Prihajajmo k Njemu, ki je Pot Resnica in Življenje. Ne zapušča nas sirot. Kakor mati kliče svojega dojenčka, ko ga uči hoditi, mu prihaja naproti… Kdaj ga mora pustiti tudi pasti, da se bo prej naučil samostojnih korakov. »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil. /…/ In našli boste mir svojim dušam. Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11)