V OKTOBRU ŠE BOLJ MOLIMO ROŽNI VENEC!
POTRUDIMO SE GA MOLITI!
ZAČENJAMO Z ZIMSKO URO DELAVNIŠKIH SV. MAŠ! KADAR BOSTA SV.MAŠI V OBEH ŽUPNIJAH, POMENI, DA BO ob 17.00 ali 18.00 uri !!
———————————————————–
PO 4/10 Pogreb z mašo + RUDOLF ABRAHAM 15.00
Večerna maša za mir in spravo ter duh. pokl. 17.00
PO MAŠI JE MOLITVENA URA – PRIDRUŽI SE NAM!!!
TO 5/10 Favst.Kowalska + Borko Marija in Edvard 17.00
SR 6/10 Bruno za + Darinko Štumfel(osm.) 17.00
ČE 7/10 Rož. M.B. za + Gačnikove in v dober namen 17.00
PE 8/10 Tajda (ŠENTANEL) + Rudolf Juteršek 17.00
SO 9/10 Abraham +Robnik Franc – Ana in sin Roman 17.00
28. NAV. NED. Anton Štern 8.00
MEŽICA za+ Zdravka Glavico in + st. Naveršnik 9.30
ČE ODPUŠČAMO, BO ODPUŠČENO TUDI NAM (Mt 18,21-35).
»Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in rekel: »Gospod, če greši zoper
mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus
mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat
sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel
napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli
nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim
plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse
kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil:
'Gospod potrpi z menoj in vse ti povrnem.' Gospod se je tega hlapca
usmilil, ga oprostil in dolg odpustil. Ko je pa ta hlapec odšel, je
srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga
je zgrabil in davil, govoreč “Plačaj, kar si dolžan!” Njegov sohlapec pa
je padel predenj in ga prosil: “Potrpi z menoj in ti povrnem.” Oni pa
ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.
Ko pa so njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: “Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti
dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?” In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. TAKO BO TUDI MOJ NEBEŠKI OČE STORIL Z VAMI, ČE IZ SRCA NE ODPUSTITE VSAK SVOJEMU BRATU.«
Kdo ne pozna te zgodbe? Kako enostavna pripoved. Vsak jo lahko
razume. Kateri »hlapec« iz te prilike sem jaz. Verjetno si oba,
znotraj mene samega, podajata roke. Stari cerkveni očetje so radi
rekli: »Da je človek hkrati pravičen in grešen.« Kdor si malo pogleda
v dušo in srce – bo moral pritrditi temu stanju duha v nas.
Odpuščeno mi bo, ČE BOM TUDI JAZ ODPUSTIL. Jezus je tu kristalno
jasen. Na nekem drugem mestu Jezus pravi: »S kakršno mero merite
– s takšno vam bo odmerjeno.« Jezus zahteva brezpogojno
odpuščanje. »Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo,« je bil eden
Njegovih zadnjih zdihljajev na križu. Oni res niso vedeli KOGA V
RESNICI IMAJO PRED SEBOJ. Jaz pa vem, da je On EMANUEL – BOG Z
NAMI – in vendar ga še naprej križam s svojo mlačnostjo in tem
plesnivim poprečjem. Vedno znova delam kompromis z grehom
sveta in se s tem še ponašam… Obljuba skesanemu grešniku: »Še
danes boš z menoj v raju.« Tu je razodeti Bog najbolj odkril svojo
BOŽJO NARAVO. V tej točki, ki se tako upira naši človeški logiki, mu
moram slediti. Prav po tem bom vprašan pri vstopu v večnost…
Sovraštvo in vztrajanje v njem, človeka razžre iz srčike biti in
bivanja. Človek lahko dobi zaradi ne-odpuščanja, tudi raka… Kdo
ve, če vzrok raka ni v domeni medicine?! Da si tu mogoče človeka
»podajata« med seboj: »Al' pekel al' nebo«(Prešeren)?! Nekdo se
mi je spovedal, na smrtni postelji, po 48-ih letih. Kakšen mir se je
naselil v njem! Prej napet in grozeč obraz… Je postal obraz otroka, ki
ima najslajše sanje. Kaj rojeva v nas BOŽJA MILOST-zares dobro
opravljene svete spovedi! Poskrbimo za to, da bo sv. spoved res
srečanje s Kristusom. Koliko časa dajem negi svojega telesa!?
Koliko pa za svoje notranje življenje!? (Jože Hrastnik – žpk.)