PO 20/6 + MARJETA PROŠT (pogreb s sv. mašo) 14.00
TO 21/6 A. Gonzaga +Skrivalnik Rudi in Ana 18.00
SR 22/6 T.More tukaj ni SVETE MAŠE
ČE 23/6 KRES v dober namen 7.30
PE 24/6 Srce Jezusovo za svetost vseh nas 18.00
ŠENTANEL za+ Vero Piko 19.00
Marijino brezmadežno srce – veliki DAN DRŽAVNOSTI
ŠENTANEL +Kogelnik Alojzija in Jožica 9.00
MEŽICA za ljubo nam DOMOVINO SLOVENIJO 10.00
DVA KRSTA – Mežica 11.00
Šentanel za+ st. Leskovec 8.00
13. nav. nedelja za župljane 9.30
Dan državnosti je SVETI DAN našega naroda. Kako ga praznujem. Sem hvaležen za samostojno DOMOVINO! Mi smo res srečna zvezda na nebu. Dva milijona nas je. S
samostojnim jezikom in vso kulturo. Kakšno bogastvo jezikovnih narečij. Smo svetovni prvaki. In vendar se včasih vedemo zelo nehvaležno do MATERE DOMOVINE.
Vzpodbujajmo se v hvaležnosti do Slovenije in vsega domačega. Človek brez korenin – brez doma je pleve, ki jih veter raznaša. Povezujmo se med seboj, da ne bo vse »brez
(z)veze.« Domovina je družina, je DOM! Vsak od nas je odgovoren za naš skupni dom. Kaj sem že naredil za ta DOM?
Denarja nikoli dovolj ne cenimo, kajti delo, ki ga predstavlja, je stalo
mnogo znoja in krvi. Denar je dvorezen meč: človeku lahko služi –
lahko ga uniči.
VAŠE BOGASTVO JE PREPERELO IN VAŠA OBLAČILA SO OD MOLJEV RAZJEDENA. VAŠE ZLATO IN SREBRO JE ZARJAVELO IN NJUNA RJA BO PRIČALA ZOPER VAS IN RAZJEDLA VAŠE MESO KAKOR OGENJ… GLEJTE, PLAČILO, KI STE GA UTRGALI DELAVCEM, KI SO POŽELI VAŠA POLJA, VPIJE; IN KLICI ŽANJCEV SO PRIŠLI DO UŠES GOSPODA NAD VOJSKAMI (Jak 5,2-4).
PRODAJTE, KAR IMATE, IN DAJTE VBOGAJME. NAPRAVITE SI MOŠNJE, KI NE OSTARIJO, ZAKLAD V NEBESIH, KI NE POIDE IN KATEREMU SE TAT NE PRIBLIŽA IN GA MOLJ NE RAZJE. KJER JE NAMREČ VAŠ ZAKLAD, TAM BO TUDI VAŠE SRCE(Lk 12, 33 – 34).
Gospod, poglej ta bankovec, navdaja me s strahom. Ti poznaš
njegovo skrivnost, ti poznaš njegovo preteklost. Kako je težak.
Vznemirja me, ker ne spregovori, nikdar ne bo razodel vsega tega,
kar skriva v sebi.
Nikdar ne bo razkril koliko naporov in bojev predstavlja. Prepojen
je s človeškim znojem, umazan je od krvi, od razočaranj, od
poteptane časti. Bogat je zaradi teže človeškega dela, ki je skrito v
njem in ki mu daje vrednost. TEŽAK JE , GOSPOD , TEŽAK.
Vznemirja me, navdaja me s strahom. Kajti na vesti ima smrt vseh
teh nesrečnikov, ki so se do smrti gnali, vse zaradi njega… da bi
ga imeli, da bi si ga prisvojili vsaj za nekaj ur, da bi si z njegovo
pomočjo kupili vsak nekaj užitka, veselja, življenja… In skozi
koliko prstov je šel, Gospod? In kaj vse je počel na svojih dolgih
in tihih potovanjih?
Podaril je šopek vrtnic od sreče žareči nevesti, plačal je krstni
kolač, nasitil je rdečeličnega dojenčka. Na družinsko mizo je
postavil kruh. Mladim je prinesel vesel smeh in starim tiho
radost, plačal je rešilno zdravniško pomoč, daroval je knjigo, da se
iz nje uči mali navihanec, oblekel je dekle.
Toda odposlal je tudi ločitveni list. Plačal je umor nerojenega
otroka pod srcem matere. Prav on je točil alkohol in povzročil
pijančevanje. Predvajal je otrokom prepovedan film – posnel je
ogabno gramofonsko ploščo. Zapeljal je odraščajočega fanta in iz
odraslega je naredil tatu. Za nekaj ur je kupil žensko telo. Plačal
je morilsko orožje in deske za krsto.
Gospod, darujem ti ta bankovec z njegovimi veselimi in žalostnimi
skrivnostmi. Zahvaljujem se ti za vse življenje in za vse veselje, ki
ga je prinesel. Prosim te odpuščanja za vse hudo, ki ga je
povzročil. Predvsem pa, Gospod, ti ga darujem za vse človeško
delo, za ves človeški trud, katerega znamenje je in ki bo ob koncu
naših dni kot denar nesporne vrednosti spremenjen v tvoje
večno življenje.
(Michel Quoist – MOLITVE – Koper 1980 – stran 47)