20. NOVEMBRA JE ŽE Kristus KRALJ VESOLJSTVA!
27. NOVEMBRA JE ŽE 1. ADV. – NEDELJA KARITAS!
ZAČENJAMO TEDEN ZAPOROV! Molimo za te brate in sestre, ki preživljajo čas katarze. Še posebej za tiste, ki so v zaporu po krivici – po nedolžnem!
PO 14/11 Nikolaj Tavelić + Anton Čapelnik 8.00
TO 15/11 Leopold + Naveršnik Ivan in Antonija 17.00
SR 16/11 M. Škotska ZA ŽUPLJANE 8.00
ČE 17/11 Eliz. Ogrska + Ivan Breznik 17.00
ŠENTANEL v čast M.B. – v dober namen 17.00
PE 18/11 Filipina + Uršula in Štefan Štern 18.00
SO 19/11 Abdija Reiserjeve in Ekartove 17.00
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA + Klemen Miler in sor. 8.00
MEŽICA za+ st. Gorinšek in Igorja Pečnika 9.30
ZAČENJAMO TEDEN KARITAS. 23.11. je VSESLOVENSKO ROMANJE KARITAS NA SLOMŠKOVO PONIKVO. OB 12.00 SLOVESNA SVETA MAŠA – OB 14.00 V HALI GOLOVEC V CELJU KOSILO. Potem pa generalka za večerni KLIC DOBROTE. Kako se bom(o) odzval(i) na krik obubožanih družin. ADVENT JE PRED VRATI! Nekaj adv. vencev se bo dalo dobiti tudi v župniji. Predlagani dar je 10€!
TA VLADA JE STRAŠNO USPEŠNA…
a) pospešeno se podira ograja na meji s Hrvaško…
b) razdrta je bila pogodba o nabavi bokserjev za vojsko
c) prerastli smo kovidno »paniko«
d) vlada vsesplošno zadovoljstvo, samo da ni glavni JJ
e) Zoki bo verjetno dobil naslednji mandat v prvem krogu
f) skratka: »MI MAMO SE FAJN…«
Za MISIJONE SMO LETOS ZBRALI 710 €!
ŠENTANEL 390 € – MEŽICA 320 €
Denarja nikoli dovolj ne cenimo, kajti delo, ki ga predstavlja, je stalo mnogo znoja in krvi. Denar je dvorezen meč: človeku lahko služi – lahko ga uniči.
VAŠE BOGASTVO JE PREPERELO IN VAŠA OBLAČILA SO OD MOLJEV RAZJEDENA. VAŠE ZLATO IN SREBRO JE ZARJAVELO IN NJUNA RJA BO PRIČALA ZOPER VAS IN RAZJEDLA VAŠE MESO KAKOR OGENJ… GLEJTE, PLAČILO, KI STE GA UTRGALI DELAVCEM, KI SO POŽELI VAŠA POLJA, VPIJE; IN KLICI ŽANJCEV SO PRIŠLI DO UŠES GOSPODA NAD VOJSKAMI (Jak 5,2-4).
PRODAJTE, KAR IMATE, IN DAJTE VBOGAJME. NAPRAVITE SI MOŠNJE, KI NE OSTARIJO, ZAKLAD V NEBESIH, KI NE POIDE IN KATEREMU SE TAT NE PRIBLIŽA IN GA MOLJ NE RAZJE. KJER JE NAMREČ VAŠ ZAKLAD, TAM BO TUDI VAŠE SRCE(Lk 12, 33 – 34).
Gospod, poglej ta bankovec, navdaja me s strahom. Ti poznaš njegovo skrivnost, ti poznaš njegovo preteklost. Kako je težak. Vznemirja me, ker ne spregovori, nikdar ne bo razodel vsega tega, kar skriva v sebi.
Nikdar ne bo razkril koliko naporov in bojev predstavlja. Prepojen je s človeškim znojem, umazan je od krvi, od razočaranj, od poteptane časti. Bogat je zaradi teže človeškega dela, ki je skrito v njem in ki mu daje vrednost. TEŽAK JE , GOSPOD , TEŽAK. Vznemirja me, navdaja me s strahom. Kajti na vesti ima smrt vseh teh nesrečnikov, ki so se do smrti gnali, vse zaradi njega… da bi ga imeli, da bi si ga prisvojili vsaj za nekaj ur, da bi si z njegovo pomočjo kupili vsak nekaj užitka, veselja, življenja… In skozi koliko prstov je šel, Gospod? In kaj vse je počel na svojih dolgih in tihih potovanjih?
Podaril je šopek vrtnic od sreče žareči nevesti, plačal je krstni kolač, nasitil je rdečeličnega dojenčka. Na družinsko mizo je postavil kruh. Mladim je prinesel vesel smeh in starim tiho radost, plačal je rešilno zdravniško pomoč, daroval je knjigo, da se iz nje uči mali navihanec, oblekel je dekle.
Toda odposlal je tudi ločitveni list. Plačal je umor nerojenega otroka pod srcem matere. Prav on je točil alkohol in povzročil pijančevanje. Predvajal je otrokom prepovedan film – posnel je ogabno gramofonsko ploščo. Zapeljal je odraščajočega fanta in iz odraslega je naredil tatu. Za nekaj ur je kupil žensko telo. Plačal je morilsko orožje in deske za krsto.
Gospod, darujem ti ta bankovec z njegovimi veselimi in žalostnimi skrivnostmi. Zahvaljujem se ti za vse življenje in za vse veselje, ki ga je prinesel. Prosim te odpuščanja za vse hudo, ki ga je povzročil. Predvsem pa, Gospod, ti ga darujem za vse človeško delo, za ves človeški trud, katerega znamenje je in ki bo ob koncu naših dni kot denar nesporne vrednosti spremenjen v tvoje večno življenje.
(Michel Quoist – MOLITVE – Koper 1980 – stran 47)
GOSPOD IN BOG,
PODARI NAM MIR VEČNOSTI,
JUTRO BREZ VEČERA, LUČ BREZ NOČI.
ČAS SE TEBE NE DOTIKA, TI PA DAJEŠ ČAS.
DAJ NAM MIR V KROGIH LET IN DNI
IN MIR NA KONCU ČASA.
PROSIM TE ZA VSE LJUDI,
KI SO KONČALI DAN V PREPIRU.
POKAŽI VSEM NAM POTA DO MIRU NA TEJ ZEMLJI.
PROSIM TE ZA VSE, KI ZDAJ DELAJO,
ZA VSE, KI SE VOZIJO PO CESTAH,
ZA VSE, KI BEDIJO PO BOLNIŠNICAH.
PROSIM TE ZA VSE, KI NE MOREJO ZASPATI,
ZA BOLNE IN OBTEŽENE,
ZA ZAPUŠČENE IN ZA JETNIKE.
GOSPOD, TI ČUJEŠ S ČUJEČIMI.
TI SI SPANEC SPEČIH
IN ŽIVLJENJE UMIRAJOČIH.
GOSPOD, ZASE SI NAS USTVARIL
IN NAŠE SRCE JE NEMIRNO,
DOKLER SE NE UMIRI V TEBI.
TVOJA JE LUČ DNEVA. TVOJA JE TEMA NOČI.
TTVOJE JE ŽIVLJENJE IN TVOJA JE SMRT.
TUDI JAZ SEM TVOJ IN TE HVALIM.
NAJ NOCOJ V MIRU POČIVAM.
BLAGOSLOVI DAN, KI PRIHAJA,
IN NAJ SE ZBUDIM, DA TE SLAVIM (Jorg Zink).
NENAVADNA MOLITEV
V senatu ameriške zvezne države Kansas so na uvodni seji leta 2000 slišali zanimivo molitev. Ko so pastorja Joea Wrighta naprosili, da nekaj zmoli kot uvod v sejo, so vsi pričakovali nekaj običajnih besed, slišali pa so tole:
Nebeški Oče,
danes prihajamo predte,
da bi te prosili odpuščanja
in da bi iskali tvojo pomoč in smer,
ki nam jo kažeš.
Vemo, da tvoja Beseda govori:
»Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro«,
toda ravno to smo storili.
Izgubili smo svoje duhovno ravnotežje
in sprevrgli svoje vrednote.
Priznamo, da smo razvrednotili absolutno
resnico tvoje Besede
in to poimenovali »pluralizem«.
Častili smo druge bogove
in to poimenovali »odprtost za druge kulture«.
Podpirali smo sprevrženost
in to poimenovali »alternativa«.
Izkoriščali smo uboge
in to poimenovali »loterija«.
Nagradili smo lenobo
in to poimenovali »socialna skrb«.
Ubili smo svoje nerojene otroke
in to poimenovali »pravica do odločitve«.
Zanemarili smo vzgojo otrok
in to poimenovali »spodbujanje samozavesti«.
Zlorabili smo moč
in to poimenovali »politika«.
Poželeli smo si tujo lastnino
in to poimenovali »ambicija«.
Onesnažili smo zrak z umazanijo in pornografijo
in to poimenovali »svoboda izražanja«.
Osmešili smo starodavne vrednote naših prednikov
in to poimenovali »razsvetljenje«.
Preišči nas, o Bog, in spoznaj danes naša srca,
očisti nas vsakega greha in nas osvobodi.
Vodi in blagoslovi te ljudi, ki si jih poslal,
da nas vodijo po poti izpolnjevanja tvoje volje.
To te prosimo v imenu tvojega Sina, našega odrešenika, Jezusa Kristusa,
ki živi vekomaj. Amen.
Odziv je bil takojšen. Kar nekaj poslancev je protestno zapustilo dvorano že med molitvijo. V šestih tednih je pastor Wright prejel več kot 5000 telefonskih klicev; od teh je bilo samo 47 negativnih. Iz Indije, Afrike in Koreje so prosili za besedilo te molitve. Neki novinar jo je posredoval v odmevni radijski oddaji. Še nikoli ni dobil toliko odzivov, od kar vodi to oddajo. Z Gospodovo pomočjo naj ta molitev prejadra vso našo domovino.
»Če ne stojite za nečem, boste padli pred vsako rečjo.«
Božo Rustja – ZGODBE S SEMENI UPANJA- Koper 2007 – stran 59
Kakor da nas Kristus ne jemlje resno. Kakor da se norčuje iz moje bolečine. Smeji se meni, ki sem pokopala svojega moža, ki sem pokopal svojo ženo. Posmehuje se nama, ki sva pokopala svojega otroka. Posmehuje se nam, ki smo pokopali svojega očeta, mamo, prijatelja… NE, NI TAKO! JEZUS KRISTUS TI TIHO ODGOVARJA…
Le kako bi se jaz lahko posmehoval tvoji bolečini – O ČLOVEK – ki sem krvavi pot potil v Getsemaniju! Trpel se ga za tebe! JAZ, ki sem okusil strašno bičanje – izdajo lastnega učenca – križanje in celotno agonijo zasramovanja na križevem potu. Ali je še sploh lahko kje kakšna bolečina – kakršna je moja.
Če ti ponujam BLAGRE – O ČLOVEK – VEDI DA JE TO NAJPREJ POT MENE SAMEGA. Jaz Bog in človek, s teboj enak v vsem, razen v grehu. S pravkar prebranimi BLAGRI – ti ponujam najboljšo označeno stezo, ki te bo pripeljala skozi džunglo in puščavo življenja – v večni objem nebeškega kraljestva. Vsaka trohica tvojega žalovanja – tesnobe in strahu mi je poznana. V tebi (so)trpim tudi jaz – kakor (so)trpita oče in mati v trpljenju (njunega) otroka.
MOJE KRALJESTVO NI OD TEGA SVETA. To sem jasno povedal že Pilatu, ko so proti meni uprizorili lažni sodni proces. Tudi po današnjem prazniku – ki je praznik mojega in tvojega vstajenja – ti prihajam naproti. Tiho ti šepečem skozi življenje vseh svetnikov – skozi BLAGRE – DA JE SMRT PREMAGANA Z MOJIM VSTAJENJEM. Ponavljam ti besede iz JANEZOVEGA EVANGELIJA:
»Vaše srce se naj ne vznemirja. Verujete v Boga – tudi vame verujte. V hiši mojega očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim. In če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.« Tomaž mu reče, večni dvomljivec: »Gospod, ne vemo kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »JAZ SEM POT RESNICA IN ŽIVLJENJE. NIHČE NE PRIDE K OČETU, RAZEN PO MENI« (Janez 14. poglavje).
»Večnost! Kaj je naše drobnjakarstvo spričo večnosti? Kako važni in pomembni se zdimo sami sebi. Pa smo le NEZNATNA kapljica vode v svetovnih oceanih.
A vendar: za nekaj velikega smo rojeni. V siju večnosti dobi moje življenje svoj dokončni smisel. Vprašanje je le, če je ta veličastna vizija večnosti vedno pred mojimi očmi: ne za strah, ampak da prav izbiram in usmerjam svoj korak.
ZA SVOJO VEČNOST ŽIVIM DANES. VSAK DAN MI JE V TA NAMEN PODARJEN. S SPOŠTOVANJEM GA MORAM VZETI V SVOJE ROKE. ČE GA PREŽIVIM ZA SVOJO VEČNOST, POTEM MI SMRT NI STRAŠILO, MISEL NA SODBO NI GRENKA. VEČNOST JE PRAV TAKO STVARNA KOT SEDANJE ŽIVLJENJE.
Zavestno moram te tri stvarnosti vnesti v svoj življenjski program: smrt – sodba – večnost. Zato mi mora današnji dan pomeniti ne le tolažbo, ampak tudi moč« (F. Sodja). Mnogi tukaj ne verujete v Kristusovo in naše vstajenje od mrtvih in večno življenje. Da se bomo s Kristusom in v Kristusu ponovno srečali z našimi rajnimi. Samo spomnim vas – da je največji čudež vesolja prav dejstvo – da sem bil spočet – rojen – da živim sekundo za sekundo – minuto za minuto – dan za dnem in leto za letom.
Rojstvo galaksije je mali »utrinek« v primerjavi z menoj. Jaz sem ustvarjen po Božji podobi – ne galaksije. Za mene je Kristus svobodno prestal tako strašno smrt – da me je rešil v večno življenje. Ne za mrtvo vesolje v nedoumljivih razsežnostih prostora in časa. Rojstvo je najmočnejše VSTAJENJE IZ BREZNA NIČA IN SMRTI – V VEČNO ŽIVLJENJE. Jaz se nahajam v največjem čudežu Ž/življenja. V N/njem se gibljem, živim in sem. Blagor vsakomur, ki ga objema odmev velikonočne ALELUJE, ki je prazen grob. Zmolimo OČENAŠ še posebej za vse, ki so umrli v tem letu in za tistega med nami tukaj, ki bo moral prvi umreti. Kdo mi lahko zagotovi, da to nisem ravno JAZ!?