BRSKAJTE PO INTERNETU: https://katoliska-cerkev.si/ pastoralna.sluzba@nadskofija-maribor.si
Uporabljajte telefon – internet in še druge možnosti srečevanja… Mogoče bo pa kmalu precej popuščeno…
NE VEMO ŠE – DNEVNO SE SITUACIJA SPREMINJA. HVALA BOGU, GRE NA BOLJŠE. Toda, še previdno! Počasi se bomo vklapljali nazaj v normalno življenje…
JAZ ŽE IMAM – VSAK DAN PRI MAŠI – PROŠNJE ZA PRAVO MERO DEŽJA. Naj nam Bog prizanese s sušo, ki je že zelo, zelo resna! Vse je v BOŽJEM BLAGOSLOVU!
———————————————————————————-
PO 27/4 Cita-dekla + Stanko Belinc
TO 28/4 Peter Chanel ŠENT. + Riflovi
SR 29/4 Kat. Siens. ŠENT. + Navršnik Ana in Vinko
ČE 30/4 Pij V. pap. ŠENT. + Rozalija Leskovec
1. MAJ Jožef Delavec +Olga Kunc in + Danevovi
2. MAJ za+ starše Grauf in brata Mirana
NEDELJA DOBREGA PASTIRJA ZA ŽUPLJANE
Kako se vam naj dovolj primerno zahvalim… Ostajam
pravzaprav brez besed in s solzami hvaležnosti v očeh.
Za toliko dobrega, ki mi ga izkazujete v teh tednih, ko ne moremo biti v živo skupaj. Hvala za to povezavo. Naj vam bo Bog zares bogat plačnik – za vse te dobrote! Hvala!
BOMO ŠE KAR MALIKOVALI »EVROPSKE« VREDNOTE…?!
»PRIJATELJ, PROSIM TE, NE SPIJ VEČ!
(…) Mislijo, da me ljubijo, ker redno opravljajo svoje pobožnosti, ker hodijo k litanijam, ker se ob petkih postijo, ker prižigajo svečo pred podobo mojega Srca ali tam zmolijo kakšno molitvico. Toda jaz nisem iz mavca, pravi Bog, niti iz kamna in niti iz brona, sem iz mesa, ki je živo, ki utriplje, ki trpi; med njimi sem, a me niso prepoznali. Nizko plačo imam, brez dela sem, živim v umazanih luknjah, jetičen sem, spim pod mostovi, v zaporu sem, izkoriščajo me, ravnajo z mano kot z nezrelim človekom. Saj sem jim vendar rekel: »Kar storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, meni storite…« To je dovolj jasno. Najhuje je, da to vedo, vendar tega ne vzamejo zares. »Prebodli so mi srce,« pravi Bog, »čakal sem človeka, ki bi imel sočutje z menoj, pa ga ni bilo.« Zebe me, pravi Bog, lačen sem, nag sem. V ječi sem, zasmehovan, ponižan. Toda vse to je bolj majhno trpljenje, bolj kot za vajo. Ljudje, pravi Bog, so si namreč izmislili vse strašnejše preizkušnje. Oboroženi s svobodo, strašno oboroženi s svojo svobodo, so iznašli vojno, pravo vojno, so iznašli trpljenje, resnično trpljenje. (…) Povsod sem, kjer so ljudje, pravi Bog. (…) Skačem čez mine, hropem v strelskih jarkih, ječim prerešetan od drobcev granat, padam pod rafali strojnic, vpijem s krikom ljudi v nočnih spopadih, umiram v smrti ljudi, na samotnih bojnih poljih. O zemlja krvavih borb, ti neizmerni križ, ki me nanj ljudje vsak dan polagajo. (…) Strahotno, spati! » Ali niste mogli eno uro čuti z menoj?…« Hitro na kolena, prijatelj! Ali slišiš bojni hrum? To je zvon, ki vabi, maša se pričenja, Bog, ki so ga ljudje križali, umira zate.« Michel Quoist – MOLITVE – Koper 1980 – str. 18-22.
Želja, da se človek otrese Boga, nas spremlja vse od raja sem. Dobro se je začelo v raju. Toda kmalu spoznata, Adam in Eva, da nosita v sebi največji dar Boga samega – svobodo. Bog je strašno tvegal. Poklonil jima je, meni, največjo Bogo – podobnost. Svobodo! Ta ga je, me je, omamila do zadnje celice njegovega, mojega, bi(tja)(vanja)! Bog želi, da je On sam, popolnoma svobodna izbira s strani človeka. Bog prenese vse možno zlo. To je dokazal s Kalvarijo. Ne prenese pa najmanjšega nasilja nad našo, mojo svobodo. Tudi za ceno pekla…!? Da, tudi za ceno pekla… Naj razume, kdor more to razumeti… Vendar je tako.
Kmalu v Sv. pismu, je pretresljiv izsek v besedilu: » Gospodu je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je žalosten v svojem srcu. Rekel je torej Gospod: ‘ Izbrisal bom človeka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil.’ Noe pa je našel milost v Gospodovih očeh«(1 Mz 6).
Neverjetno jasen odpad od samega Boga, nam je prikazan v 8. poglavju Prve Samuelove knjige. Tam pridejo starešine Izraela z jasno zahtevo pred Samuela, ki je bival v Rami: »Zdaj nam postavi kralja, da nam bo sodil, kakor pri vseh narodih!« In Samuel je molil h Gospodu. Gospod pa je rekel Samuelu: ‘Poslušaj glas ljudstva v vsem kar ti porečejo, niso zavrgli tebe, ampak mene so zavrgli, naj ne bom kralj nad njimi. Kakor so delali od dne, ko sem jih izpeljal iz Egipta, in do tega dne, ko so me zapustili in služili drugim bogovom, tako delajo tudi tebi.’«
Evropa počenja ravno to. Nikjer v javnem življenju ne sme biti nič Božjega, nobene transcendence, nič večnega življenja, vera in Bog sta strogo samo notranja in interna stvar posameznika… To je najvišja »vrednota in dosežek« zahodne civilizacije. Malikuje se, do nezavesti, svoboda in demokracija evropskega tipa… Totalna (iz)ločenost verskega in civilnega življenja… Kar ne gre v te kalupe, znamo biti zelo neizprosno nestrpni, arogantni, sovražno razpoloženi …. Z več vrednostnim kompleksom »edinih« (pro)(raz)svetljenih nad-ljudi… Jasno, ker je Sveto pismo povsod poteptano… Ne moremo slišati apostola Pavla, ki nam jokaje kliče – v 5. poglavju pisma Galačanom: » Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služite drug drugemu po ljubezni«(vrstica 13).
Kolikor je Evropa res Evropa – v tistem najbolj žlahtnem pomenu besede… Je zaradi Kristusovega evangelija in svetnikov, ki hodijo, in so hodili, v hoji za Kristusom. To je svetost, ki »diši« po Kristusu: Samo Kristus dviga posameznika, in civilizacijo, nad brezno beznice in klavnice. Mislim izrecno na našo ljubo Evropo! Sicer zavlada neizprosno kruti zakon Darwina. Tam zmaga, vedno, povsod in samo – najmočnejši! Pa naj gre za politično – gospodarsko – finančno ali še kakšno moč… To ni pomembno. Preveč imamo dokazov za to, da bi jih začeli naštevati…
Kaj je z vrednotami Evrope, da smo ostarela civilizacija, ki ni sposobna preživeti sama sebe… Kje in kdaj so se zgodili temeljni »kratki stiki« na prostoru današnje Evrope, ki izgublja svojo identiteto in izumira…? Fanatično oklepanje mita francoske revolucije: »enakosti – bratstva – svobode.« Koliko ljudi je bilo poklanih za te (ne)vrednote!? »FRANCOSKA REVOLUCIJA – krvava žetev ‘svete’ giljotine. Prvi sistematični genocid v zgodovini sodobne Evrope« (VATIKANSKI TAJNI ARHIV – DRUŽINA 2020 – str. 236) . Ni Evropa do sedaj za svoje (anti)vrednote – v glavnem – pobijala…? Ne prihajajo morda stoletni računi nam vsem, ko bo potrebno za resnične vrednote evangelija ponovno umirati, ko bo tekla kri mučencev… Po svetu že teče kri kristjanov v potokih. Nam ne izpostavljajo svojega računa, morda, tudi splavljeni ljudje… Holokavst Mao Cetunga – Lenina – Stalina – Hitlerja – Tita – Pol Pota – Hošiminha – 600 +? množičnih grobišč v Sloveniji… Vse to strašno, neizrekljivo zlo – samo prejšnjega stoletja… Je na koncu koncev samo uvod v najbolj zastrašujoči holokavst, v vsej zgodovini človeka, ki se odigrava v ginekoloških ambulantah – po vsem svetu. Ko smo povzdignili abortus na »oltar ustavne pravice« , največjega »dosežka« v osvobajanju sodobne žene, dekleta!? » Kako strašna slepota je človeka…«(Prešeren). Ko je legalnost abortusa, ko so LGBT lobiji merilo o (ne)naprednosti neke države – voditelja… Ko se nenehno govori, da je preveč ljudi na zemlji… Da je človek največji onesnaževalec ozračja s CO2. Zaradi tega ne rojevajte otrok…! Kot »videospot«, se pri tej »mantri« vedno pokaže ljudi iz Afrike – Indije – Azije – Kreole – Mulate… Skratka tiste, ki jih je »preveč…« Nikoli »čiste«, bele rase iz Evrope… Ali vidimo ob teh »malenkostih« – kako so se Hitler in njemu enaki, zažrli v naš čas občutenja in razmišljanja… Razsežnosti tega stanja med nami so zastrašujoče… Nam to kaj pove?! O moj Bog, moj Bog – nam boš še lahko odpustil…!?
Ta virus, ki nam meša »štrene« na vsakem koraku… Človek, boš dvignil svoj pogled v Nebo in začel klicati, iz globine skesanega srca, ime KRISTUSA NAŠEGA GOSPODA. On je edini varuh in absolutni gospodar vesolja, zgodovine in najinega življenja. Vsak zemljan je vtisnjen v toplo dlan Boga, ki ljubi življenje… Bomo sposobni pasti na kolena kakor David. Iz dna duše z njim ZAKRIČATI, v potokih solza, da bi zmogli izmiti svoje otopelo srce in dušo: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe! Popolnoma me operi krivde, mojega greha me očisti. Zakaj svoje pregrehe priznavam, moj greh je vedno pred mano. Zoper tebe, tebe samega, sem grešil, hudobijo v tvojih očeh sem storil,… » (Ps 50 3-6). Bomo sposobni, kot celotna civilizacija, te Davidove drže… Ali pa nas čaka usoda faraona in Egipta – iz časa Mojzesa…?!
(1231 besed)
