Kako hitro te\u010de \u010das ali pa se nam nemara le zdi tako, a\u00a0 res je, da bo januarja \u017ee 30 let od za\u010detkov delovanja molitvene skupine v na\u0161em kraju. Pobudnica je bila Ivanka, ki je ve\u010dkrat poromala v Me\u0111ugorje in po vidcih sli\u0161ala Marijina sporo\u010dila o potrebi molitve v skupinah. Ojuna\u010dila se je in si rekla, da bo poskusila kaj narediti. O tem je obvestila takratnega \u017eupnika Franca Linasija, ki ni bil takoj zato pa \u017eupljani so tudi malo negodovali, \u010de\u0161, da bi molitve moral voditi \u017eupnik in ne navadne \u017eenske. A je \u017eupnik kmalu uvidel, da je\u00a0 tak\u0161na skupina potrebna ,saj molitev v dru\u017einah zamira. Pa so se\u00a0 priprave nadaljevale in Ivanka je k\u00a0 sodelovanju pritegnila Lenko tudi veliko Marijino \u010dastilko, ki je bila v veliko pomo\u010d, kar je \u0161e danes.<\/p>\n
Na prvi molitveni uri se je zbralo 12 molilcev ,a postopoma so prihajali novi in novi. Prva leta se je molilo enkrat mese\u010dno ob petkih, zdaj pa je \u017ee nekaj \u00a0\u010dasa prvi ponedeljek v mesecu molitveni dan. Molimo molitev ro\u017enega venca pred vsako desetko se preberejo lepe misli iz kak\u0161ne primerne knjige, ali pa misli pripravi prva molivka sama. Ampak ne moli se samo ob prvih ponedeljkih ampak v glavnem vsak dan pol ure pred ma\u0161o in tu ima ve\u010dinoma glavno besedo Nada. Molitvene skupine pa delujejo tudi v drugih krajih na\u0161e dekanije in vsako leto se pripravi sre\u010danje v eni izmed \u017eupnij in vedno se kdo izmed na\u0161e skupine teh sre\u010danj udele\u017ei.<\/p>\n
Kako dolgo je vodila skupino ob pomo\u010di Lenke Ivanka ? Ne vem. A pri\u0161el je \u010das, ko je zbolela. Pa je postopoma od\u0161la v dom starostnikov na Prevalje, kjer je \u0161e vedno molila za vse in se udele\u017eevala tedenskih svetih ma\u0161 v domski kapelici. Tu doma pa je prisko\u010dila na pomo\u010d Lenki Mojca, ki je prinesla nov veter v skupino.<\/p>\n
Moja mama se je tudi kmalu vklju\u010dila k molivcem in se tu dobro po\u010dutila. Prav te\u017eko je \u010dakala na te tretje petke in ni je bilo stvari, ki bi jo takrat lahko obdr\u017eala doma. Sne\u017eilo je, cesta nesplu\u017eena, a ni\u010d ni pomagalo. Mamo je bilo treba peljati v Me\u017eico in pika. Dva, tri mesece pred \u017eupnikovim rojstnim dnevom in godom je za\u010dela pripravljati besede, verze, ki jih bo ob tej priliki povedala. Res je bila navdu\u0161ena, ko so molivci z aplavzom pozdravili njeno vo\u0161\u010dilo. Pripravo vo\u0161\u010dila si je vzela za svojo dol\u017enost.. A \u010das je hitel in hitel naprej in tudi mama ni bila ve\u010d \u010disto pri mo\u010deh. K molitveni skupini me je pritegnila da bi ji bila\u00a0 malo v oporo, v pomo\u010d pri obla\u010denju pla\u0161\u010da, zapenjanju gumbov in podobno. Njenega navdu\u0161enja dolgo nisem ob\u010dutila ne razumela. Pa se je zgodilo, kar se vedno zgodi, ko pride \u010das zato in mama je od\u0161la v ve\u010dnost. Nekaj \u010dasa sem premi\u0161ljevala, da bom zapustila skupino, saj sem tam na stolu ob sebi mamo kar videla. Pa sem premagala tak\u0161ne misli in \u0161e vedno vsak mesec, \u010de se le da, pridem in zdi se mi, da se vrnem domov umirjena in potola\u017eena in tako la\u017eje premagujem razne te\u017eave, ki pridejo.<\/p>\n
Pa v\u010dasih \u017ee tudi Lenki zdravje malo ponagaja in da bi jo razbremenili malo kdaj namesto nje kaj preberem in tudi kaj zmolim, \u010deprav sem strahopetna in se mi zdi, da se mi bo kdaj \u017ee pri Zdravi Mariji, kaj zapletlo in bom utihnila.<\/p>\n
Za kaj molimo ? Za mir v dru\u017einah in v srcih ljudi, za mir na svetu.Za zdravje vseh nas za zdravo pamet, za na\u0161e voditelje. Vedno molimo za nove duhovne poklice, saj \u017ee ob\u010dutimo pomanjkanje in prezaposlenost in izgorelost na\u0161ih du\u0161nih pastirjev. Molimo za na\u0161e pokojne in za pokojne krajane na\u0161e \u017eupnije. Spomnimo se pozabljenih du\u0161 v vicah spomnimo se na pokojne molivce. Mladino imamo tudi vedno v mislih ,spomnimo se verou\u010dencev, birmancev spomnimo se vzgojiteljev ,u\u010diteljev in \u0161e bi lahko na\u0161tevala. Molimo za dru\u017eine,\u00a0 da bi k molitvi pritegnili otroke. Spomnim se in vsi se spomnimo nekdanjih ve\u010derov pred prazniki ,v postnem \u010dasu ali kar tako ko je bila ve\u010derna molitev ro\u017enega venca samoumevna. Mogo\u010de smo otroci v\u010dasih skoraj zakinkali a ni\u010d zato. To so bili druga\u010dni \u010dasi ,bolj umirjeni, tihi a polni zgodb, ki so nam jih star\u0161i pripovedovali. To je bil \u010das, ko smo \u0161e verjeli v \u010dude\u017ee in smo\u00a0 odrasle zelo spo\u0161tovali. Ni\u010d nismo vedeli o tem, kaj se dogaja na drugih koncih sveta. Smo bili zato prikraj\u0161ani ? Nismo.<\/p>\n
\u017delimo si ,da bi ohranili v srcu ve\u010d dobre volje, ve\u010d upanja, ve\u010d zaupanja, ve\u010d povezanosti v kr\u0161\u010danski skupnosti, da bi se vsi potrudili za prijetno sobivanje med razli\u010dnimi dobromisle\u010dimi ljudmi. \u017divljenje te\u010de in te\u010de in moralo bi nam z leti prinesti modrost ,da bi znali ohraniti toplo srce, brez hlastanja za imeti ve\u010d in ve\u010d, kar ne prinese zadovoljstva.<\/p>\n
<\/p>\n
Jo\u017eica<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kako hitro te\u010de \u010das ali pa se nam nemara le zdi tako, a\u00a0 res je, da bo januarja \u017ee 30 let od za\u010detkov delovanja molitvene skupine v na\u0161em kraju. Pobudnica je bila Ivanka, ki je ve\u010dkrat poromala v Me\u0111ugorje in … Beri naprej