{"id":40,"date":"2018-12-21T23:47:13","date_gmt":"2018-12-21T22:47:13","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/?page_id=40"},"modified":"2019-01-02T16:01:43","modified_gmt":"2019-01-02T15:01:43","slug":"sv-jakob","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/sv-jakob\/","title":{"rendered":"Sv. Jakob"},"content":{"rendered":"

Apostol sv. Jakob, starej\u0161i<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Jakob starej\u0161i je bil sin ribi\u010da Zebedeja in Salome. S svojim bratom,\u00a0 poznej\u0161im evangelistom Janezom, je \u017eivel kot ribi\u010d v Galileji. Bil je pameten, veren Jud, o katerem ne vemo, ali je bil \u017ee med u\u010denci Janeza Krstnika, preden je sre\u010dal Jezusa. V trenutku, ko sta brata Janez in Jakob spoznala Jezusa, sta se mu pridru\u017eila. Bila sta med njegovimi prvimi u\u010denci – Jezus ju je poklical, \u00bbko sta z o\u010detom Zebedejem v \u010dolnu popravljala mre\u017ee\u00ab (Mt 4,21), in sta s Petrom zavzemala posebno mesto med apostoli. Peter, Jakob in Janez so bili pri\u010de Jezusovega spremenjenja na gori (Mt 17,1); te tri je vzel tudi s seboj na pristavo Getsemani (Mt 26>37), kjer je potil krvavi pot, in samo oni so bili izmed u\u010dencev navzo\u010di v Jairovi hi\u0161i, ko je obudil njegovo h\u010der (Lk 8,51). Ob vsem tem se nam \u010dudno zdi, da tako malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in binko\u0161tnem prazniku. Po materini strani, bila je Marijina sestra, je bil pravi Jezusov bratranec. Evangelist Matej o tem jasno govori: ko je bil Jezus kri\u017ean, so pri\u0161le iz Galileje mnoge \u017eene in od dale\u010d gledale kri\u017ean ega; \u00bbmed njimi je bila Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova in Jo\u017eefova, in mati Zebedejevih sinov\u00ab (Mt 27,55-56). Na seznamu apostolov je Jakobovo ime zmerom zraven Janezovega in, ker je bil starej\u0161i, navadno pred njim. Jezus jima je dal ime Boanerges, to je sinova groma (Mr 3,I7); to ime sta dobila zaradi svojega \u017eivahnega, vihravega zna\u010daja. Gospod ju je grajal zaradi hitre sodbe Samarijanov: \u00bbGospod, ali ho\u010de\u0161, da re\u010deva, naj pride ogenj z neba in jih pokon\u010da?\u00ab (Lk 9,54). Prav tako ju je grajal zaradi njune \u010dastihlepnosti, \u017eelela sta, da bi sedela v njegovem veli\u010dastvu, eden na njegovi desnici, eden na njegovi levici (Mr 10,35-37), ker nista razumela poni\u017enosti in po\u017ertvovalnosti pravega apostola in ne poslanstva Jezusovega. Pri evangelistu Mateju celo beremo, da je mati prosila Jezusa na \u017eeljo svojih sinov, da bi sedela v njegovem kraljestvu eden na njegovi desnici, drugi na levici. Po Jezusovem vstajenju je bil Jakob med drugimi apostoli, ki so se zbrali v Jeruzalemu. V Apostolskih delih \u0161e beremo, da je Herod \u00bbumoril z me\u010dem Jakoba, Janezovega brata\u00ab (Apd 12,2). Zgodilo se je to o veliki no\u010di leta 44. Poslej utihnejo vsa poro\u010dila
\no Jakobu.<\/p>\n

 <\/p>\n

Jakob Starej\u0161i je bil prvi mu\u010denec med apostoli. Ime Starej\u0161i je dobil zato, da so ga razlikovali od apostola Jakoba Mlaj\u0161ega (3. maj), ki je bil pozneje poklican med apostole. Ni\u010d zgodovinsko trdnega ni v izro\u010dilu, da je Jakob oznanjal evangelij v \u0160paniji. V starej\u0161ih liturgi\u010dnih spomenikih zgodnjih \u0161panskih Cerkva ni nikjer zapisano Jakobovo ime. Vrh tega ugovarja pape\u017e Inocenc I. (402-417), da bi sploh katerikoli izmed apostolov ustanovil v \u0160paniji kak\u0161no Cerkev. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so kosti sv. Jakoba prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni \u0160paniji, kjer je \u0161e danes slove\u010da bo\u017eja pot. V srednjem veku, se pravi od 10. do 1). stoletja, je bil prav zaradi bo\u017eje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v Santiago de Compostela romali prav tako kakor v Jeruzalem in v Rim. Na sto in sto cerkva v zahodni Evropi mu je bilo posve\u010denih v \u010dasu njegovega najve\u010djega \u010de\u0161\u010denja. Med pomembnimi romarji na svetnikov grob so bili sv. Fran\u010di\u0161ek Asi\u0161ki, sv. Dominik, sv. Bernard iz Siene, sv. Vincencij Ferrer, sv. Brigita \u0160vedska, sv. Elizabeta Portugalska, vsi \u0161panski kralji, mnogi umetniki in u\u010denjaki, vojaki, princi,
\npodkralji iz Zahodne Indije, dr\u017eavniki in milijonske mno\u017eice romarjev, ki so se zvrstile ob njegovem grobu skozi stoletja. K sv. Jakobu v \u00bbKompostelo\u00ab so romali dolga stoletja tudi na\u0161i predniki. Potem ko je pape\u017e Janez Pavel II. leta 1988 z mladino vsega sveta romal na apostolov grob, se je romanje v Kompostelo po\u017eivilo kot izraz pro\u0161nje za
\nzdru\u017eenje evropskih narodov.<\/p>\n

Prvotno so obhajali njegov god hkrati z godom njegovega brata Janeza 27. decembra, potem 1. maja, torej blizu velikono\u010dnega praznika, njegovega smrtnega dneva, dokler ga niso ob posvetitvi Apostoleiona dolo\u010dili za 25. julij. Kot poletnemu svetniku so se mu priporo\u010dali za
\ndobro letino. Tako je postal tudi kme\u010dki svetnik in zavetnik romarjev. Na to spominjajo tudi na\u0161a ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kme\u010dkim delom in \u0161tevilni pregovori. Sv. Jakobu je posve\u010denih na Slovenskem 67 farnih in podru\u017eni\u010dnih cerkva. V ljubljanski \u0161kofiji so posebno lepe cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, \u0160kofji Loki in Kostanjevici. Tudi v Trstu ima lepo \u017eupnijsko cerkev. Nekaj \u010dasa je bil tudi zavetnik Ljubljane. Njegovo splo\u0161no priljubljenost med Slovenci pa ka\u017ee tudi ime \u00bbjakobej\u0161\u010dek\u00ab za mesec julij (Prekmurje), Do leta 1955 je Cerkev obhajala njegov god z vigilijo.<\/p>\n

Svetnika upodabljajo s knjigo ali zvitkom, kar naj ga predstavlja kot oznanjevalca evangelija in apostola; od 12. stoletja ga upodabljajo z romarskim klobukom, s \u0161koljko, z dolgo palico, s popotno torbo in z bu\u010do (steklenico).<\/p>\n

Okrog godu sv. Jakoba naj bi bila poletna vro\u010dina, saj pravi ljudski izrek, da takrat zori ali zgori. <\/em>To je \u010das, ko naj bi bilo \u017eito po\u017eeto, ko je bilo treba op leti je\u010dmenovo strni\u0161\u010de zaradi rasti korenja in posejati ajdo. Po sv. Jakobu ima ime vrsta zgodnjih jabolk in hru\u0161k (\u0161entjakobce; jakopovke). <\/em>Po vremenu o sv. Jakobu so v\u010dasih napovedovali vreme za bo\u017ei\u010d oz. hudo zimo.<\/p>\n

Vir: Smolik, Marjan, ur. 2000. Leto svetnikov, 3. Mohorjeva Dru\u017eba: Celje. 221-223.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Apostol sv. Jakob, starej\u0161i \u00a0 Jakob starej\u0161i je bil sin ribi\u010da Zebedeja in Salome. S svojim bratom,\u00a0 poznej\u0161im evangelistom Janezom, je \u017eivel kot ribi\u010d v Galileji. Bil je pameten, veren Jud, o katerem ne vemo, ali je bil \u017ee med … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-40","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":127,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/40\/revisions\/127"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}