{"id":792,"date":"2022-08-11T09:58:13","date_gmt":"2022-08-11T08:58:13","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/?p=792"},"modified":"2022-08-11T12:47:25","modified_gmt":"2022-08-11T11:47:25","slug":"gospod-nauci-nas-moliti-lk-111-pridiga-skof-msgr-dr-maksimilijan-matjaz-24-7-2022","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/2022\/08\/11\/gospod-nauci-nas-moliti-lk-111-pridiga-skof-msgr-dr-maksimilijan-matjaz-24-7-2022\/","title":{"rendered":"“Gospod, nau\u010di nas moliti” (Lk 11,1) – Pridiga \u0161kof msgr. dr. Maksimilijan Matja\u017e 24.7.2022"},"content":{"rendered":"

https:\/\/skofija-celje.si\/pridiga-skofa-maksimilijana-na-jakobovo-nedeljo-v-mezici-24-7-2022\/<\/a><\/p>\n

Pro\u0161nja u\u010dencev, \u00bbGospod, na\u00fa\u010di nas moliti\u00ab (Lk 11,1), je morda pomembnej\u0161a, kot je videti na prvi pogled. Ne gre samo za molitev, za obrazec, ki naj bi ga ponavljali, ampak gre za dr\u017eo<\/em>, za odnos, za \u017eivljenje. Prositi ni vedno lahko, a pro\u0161nja ustvarja na\u0161e odnose.<\/p>\n

Drage sestre in bratje, drage Me\u017ei\u010danke in Me\u017ei\u010dani.<\/p>\n

Vesel sem, da ponovno smem ta lep praznik \u017eegnanjske nedelje, Jakobove nedelje, praznovati skupaj z vami. Vesel sem vseh obrazov in pogledov tistih ljudi, ki ste tukaj, ki ste skoraj tak\u0161ni kot ste bili takrat, ko smo se pred ve\u010d kot \u0161tiridesetimi oziroma petdesetimi leti sre\u010devali. Ob tem se spominjam tudi vseh tistih, ki so bili navzo\u010di v praznih delih klopi, vseh tistih, ki so pred vsemi temi leti sedeli tukaj v tej cerkvi. Zdi se mi, da je danes \u0161e kako na mestu Bo\u017eja beseda, ki smo jo poslu\u0161ali na dana\u0161njo prazni\u010dno nedeljo, ki govori o eni stvari, ki je gotovo klju\u010dna in bistvena, \u010de bi se okrog nje zavrteli bi nam bilo morda \u0161e malo la\u017eje, saj ne bi bili tako obremenjeni samo s tem pritiskom, da manjka ta ali oni, da nas je morda malo, ampak bi v hvale\u017enosti zavedali predvsem tega velikega poslanstva, ki ga imamo Kristjani, ki ga Cerkev \u0161e vedno ima v tem svetu, \u010dasu in prostoru.<\/p>\n

V dana\u0161njem evangeliju smo sli\u0161ali eno izmed prvih pro\u0161enj, ki so jo u\u010denci izrekli Jezusu, to je pro\u0161nja \u00bbGospod, nau\u010di nas moliti\u00ab (Lk 11,1). Ne vem, \u010de se zavedamo kako pomembna in daljnose\u017ena je bila ta pro\u0161nja Jezusovih u\u010dencev. Premalokrat se zavedamo pomena pro\u0161nje \u00bbGospod, nau\u010di nas moliti\u00ab, ker se nam zdi, da smo se nau\u010dili moliti \u017ee davno tam nekje v preteklosti. Tisto, kar smo se takrat nau\u010dili, pa potem ponavljamo in ponavljamo. Ob tem pa se zelo hitro zgodi, da se nekomu ne ljubi ve\u010d ponavljati in ve\u010d ne ponavlja, ker od tega ponavljanja ni kaj veliko koristi. Vemo pa, da je molitev mnogo ve\u010d kot zgolj ponavljanje obrazcev. Morda je molitev, ki je zgolj ponavljanje obrazcev celo zanka v katero smo se ujeli in ki nas odvra\u010da, da bi res osebno molili, se z Bogom pogovarjali na ti, mu preprosto pripovedovali. \u0160koda bi bilo, \u010de bi se z Bogom pogovarjali samo uradno, po nau\u010denih molitvah. Moja lastna beseda, pa \u010detudi bolj nerodna, lahko se\u017ee globlje \u2013 tako pri Njem kot pri meni.<\/p>\n

V Jezusovem \u010dasu, ko je bil izre\u010den ta evangelij s pro\u0161njo \u00bbGospod, nau\u010di nas moliti\u00ab, je ta pro\u0161nja izra\u017eala pro\u0161njo \u00bbnau\u010di nas biti doma\u010d z Bogom\u00ab, \u00bbnau\u010di nas biti doma\u010d s tistim, ki je za\u010detek, konec, vsebina in vsakdan na\u0161ega \u017eivljenja\u00ab, ter kon\u010dno \u00bbnau\u010di nas prepoznati Boga kot nekoga, ki ima nekaj opraviti z na\u0161im \u017eivljenjem v povsem vsakdanjih dejanjih, kot nekoga s katerim za\u010denjamo in kon\u010dujemo\u00ab. Molitev nas tako u\u010di prepoznavati, da je Bog nekdo, ki mu je mar za mene, za nas, za to mojo konkretno delo. Nau\u010di nas prepoznavati, da je Bog nekdo od katerega je odvisno, kako bom uspe\u0161en danes v svoji slu\u017ebi, v svojem poklicu, v dru\u017eini. Nau\u010di nas prepoznati, da je Bog tisti, ki je navzo\u010d, ki daje mo\u010d, ki nas vedno znova usmerja k tistim re\u010dem, ki so bistvene, ob tem pa nam daje mo\u010d, da bomo tiste bistvene re\u010di tudi izpolnjevali. Kon\u010dno je to tisti klju\u010den vidik molitve, to je po\u010dutiti se doma\u010d v Bogu. Da pa se lahko po\u010dutim doma\u010d v Bogu, pa moram tega Boga najprej postaviti na zemljo, postaviti med nas, postaviti v na\u0161e hi\u0161e, v na\u0161e medsebojne odnose. Pravzaprav je celotno Sveto pismo, vsa zgodovina od za\u010deta sveta pa vse do danes, z vsem tem, kar beremo, eno samo prizadevanje, da bi ta Bog \u010dloveku ne bil nekaj tujega, oddaljenega. To prizadevanje stremi po tem, da bi \u010dlovek Boga \u010dutil kot prisotnega v konkretnosti, v lepotah narave, v \u010dloveku, v medsebojnih odnosih, v tem kar dela.<\/p>\n

Morda se \u0161e spominjate iz prvih katekizemskih ur, da je bilo tisto prvo svetopisemsko razodetje Boga \u010dloveku v pripovedi o gore\u010dem grmu, ko je grm v pu\u0161\u010davi gorel, a ni zgorel. Do tega grma je potem pri\u0161el Mojzes, ki je \u017eelel videti kaj je to, da grm gori, a ne zgori. Ob tem pa ga je Bog ustavil, naj po\u010daka, ter si kon\u010dno sezuje \u010devlje in gleda ter poslu\u0161a. Mojzes je ob moral zasli\u0161ati ta glas. Prav tako pa je Mojzes hotel je vedeti oziroma izvedeti njegovo ime, ki bi ga potem \u010dastil. Bog mu na to njegovo iskanje razodene svoje ime \u2013 \u00bbJaz sem, ki sem\u00ab. \u017dal je tudi to ime za nas malo \u010dudno, malo nenavadno, takrat pa je pomenilo \u00bbJaz sem \u017eivljenje\u00ab, \u00bbJaz sem to, kar je\u00ab, \u00bbJaz sem to, kar biva\u00ab, vse kar vidi\u0161 in v \u010demer sem, je del mojega \u017eivljenja, del Boga. Ne samo to, \u00bbJaz sem tisti, ki sem videl tvojo stisko, ki sem videl stisko tvojega ljudstva in sem stopil dol, da ga izpeljem iz te de\u017eele su\u017enosti in ga popeljem v obljubljeno de\u017eelo\u00ab, kar se mi zdi klju\u010dno za takrat in danes. Bog se je tako \u017ee na za\u010detku sveta razodel kot tisti, ki je stopil dol, ki ni zgoraj. Kon\u010dno pa je v Jezusu Kristusu Bog dokon\u010dno stopil na ta svet, ko tudi ne \u017eivi ve\u010d, da bi ga \u010dastili zgolj v sveti\u0161\u010dih, da bi ga \u010dastili v nedostopnih prostorih, ampak, kakor vedno znova beremo ob vrhuncu velikono\u010dnega \u010dasa, se je ob njegovi smrti na kri\u017eu velum, oziroma zavesa v templju, ki je zagrinjal sveto od sveta, pretrgal na dvoje. Do Boga imamo dostop v \u017eivljenju, ki ga \u017eivimo. Do Boga lahko dostopamo v tistem pristnem \u017eivljenju, ki ga nosi vsak v sebi, v svojem srcu. Zato nam je potem razodeval, da je Bog \u0161e najbolj podoben nekomu, ki ima \u010dloveka neskon\u010dno rad, to je o\u010detu in materi. O\u010detu in materi, ki sta kot prvinski bitji tista, ki sta \u010dloveku dana, da ga popeljeta v \u017eivljenje, da ga nau\u010dita tistega, \u010desar bo \u010dlovek v \u017eivljenju najbolj potreboval, to je spoznanja, da sre\u010de in izpolnitve \u010dlovek ne najde v samem sebi, ampak \u0161ele takrat, ko je sposoben zapustiti tak\u0161ne ali druga\u010dne misli, ki se vrtijo le okrog njega samega, okoli njegovih skrbi, in odpreti o\u010di ter srce za drugega. Tako je molitev pravzaprav izro\u010danje tega, kar sem, tudi svojih nemo\u010di, svojih pro\u0161enj, Bogu. Pri tem pa ne gre za izro\u010danje samo svojih \u017eivljenj, temve\u010d gre za izro\u010danje in zaupanje \u017eivljenja mojih najbli\u017ejih Gospodu v upanju, da jih on, ki je Gospodar \u017eivljenja tisti, blagoslovi in s tem nakloni \u017eivljenju sre\u010do in uspeh. \u0160ele takrat, ko sem sposoben sprejeti resni\u010dnost svojega \u017eivljenja in tudi mo\u010d Boga nad mojim \u017eivljenjem, postane molitev in \u017eivljenje nekaj resni\u010dnega, svobodnega in osre\u010dujo\u010dega.<\/p>\n

Povabim vas, da v lu\u010di Bo\u017eje besede prosimo za vero v to, da se Bog z nikomur v resnici ne igra, da je Bog tisti, ki nam v \u017eivljenju ni podal samo bremen, zapovedi in nekih omejitev, da je Bog najprej tisti, ki nam \u017eeli dajati mo\u010d v \u017eivljenju, da bomo lahko tisti na\u010drt, ki ga vsak od nas ima, v polnosti \u017eiveli in s tem tudi izpolnili namen svojega bivanja.<\/p>\n

Na praznik Kri\u0161tofove nedelje, ko blagoslavljamo na\u0161a vozila in prosimo za varnost v prometu, je prav, da se zavedamo tudi tega, da tudi to, kar nam uspe, ni zgolj rezultat na\u0161e pridnosti, na\u0161ih prizadevanj, ampak tudi na\u0161e pripravljenosti, da svoje lastnosti in zmo\u017enosti izro\u010dimo v Bo\u017eje roke, ter prosimo Bo\u017ejega blagoslova, ter kon\u010dno Bogu, \u010de re\u010deno v prispodobi, dovolimo, da vodi na\u0161 avtomobil \u017eivljenja, na\u0161 volan, na\u0161o modrost, na\u0161o pamet, na\u0161e mo\u010di, ter kon\u010dno tudi na\u0161e nemo\u010di. Amen.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

https:\/\/skofija-celje.si\/pridiga-skofa-maksimilijana-na-jakobovo-nedeljo-v-mezici-24-7-2022\/ Pro\u0161nja u\u010dencev, \u00bbGospod, na\u00fa\u010di nas moliti\u00ab (Lk 11,1), je morda pomembnej\u0161a, kot je videti na prvi pogled. Ne gre samo za molitev, za obrazec, ki naj bi ga ponavljali, ampak gre za dr\u017eo, za odnos, za \u017eivljenje. Prositi ni … Beri naprej →<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-792","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-obvestila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/792","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=792"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/792\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":796,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/792\/revisions\/796"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=792"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=792"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-mezica.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=792"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}