PO 11/1 Salvij +Ferdinand Novak – Jože Zadravec in + Kotnikovi 17.00
TO 12/1 Tatjana ŠENT. + Pekavovi, + Pavlinovi 17.00
SR 13/1 Hilarij +Orešnik Angela in Matija 17.00
ČE 14/1 Sava ŠENT. + Terezija in Franc Čebul 17.00
PE 15/1 Habakuk in Mihej + Pogačevi 17.00
SO 16/1 Honorat + Marjeta Mališnik 17.00
2. NAV. NED ZA ŽUPLJANE 8.30!!!
ŠENTANEL + GRACUNOVI 10.30!!!
SV. OBHAJILO V MEŽICI – 9.00 ///// ŠENTANEL – 11.00
PROSIMO ZA NOTRANJI MIR V 2021 – za mir v svetu!
Daruje se sv. maša z ljudmi. Toda en vernik na 30 m2!
ALI PA ČLANI ISTEGA GOSPODINJSTVA SKUPAJ.
Žal, tudi zunaj cerkve se ne sme stati, da bi sodelovali pri sv.
maši preko zvočnika… Lahko pa se deli SV. OBHAJILO –
KAKOR SMO BILI VAJENI ŽE DO SEDAJ! DISTANCA!
V MEŽICI STE LAHKO SAMO 4 posamič + 2na koru.
NA ŠENTANELU STE LAHKO 3 posamič + 2 na koru.
MOGOČE BO POTREBNO NAREDITI NATANČEN
SEZNAM – KATERI DAN BO KDO PRIŠEL K SV.
MAŠI… BOMO VIDELI, KAKO SE BO STVAR ODVIJALA.
V GLAVNEM ZA DOMAČE – ko se mašuje po njihovem
namenu in še preostalo število možnih. V CERKVI
BODO NALEPLJENI LISTKI – KJE SE USEDETE…
02 823 5 142 /// 041 450 347 /// ozej.hrastnik@gmail.com
Ž.U. MEŽICA – Celovška cesta 6 – 2392 Mežica //// SI56 0247 0025 3780 448
Ž.U. ŠENTANEL – Šentanel 17 – 2391 Prevalje //// SI56 0247 0025 3956 406
Jože Hrastnik – Celovška cesta 6 – 2392 Mežica SI56 0440 3025 2162 055
Stiske po družinah so vse večje!
Pomnožimo SKUPNO MOLITEV – SKUPNO BRANJE SVTEGA PISMA.
Zakaj ne sežemo po najbolj učinkovitem zdravilu… Prijateljevanje s
Kristusom je najboljša terapija za dušo – telo in duha. NE BODIMO
SAMO PRED TV ekrani! PRIDITE PO SVETO OBHAJILO V ŽIVO.
Vsak dan po razporedu v OZNANILU in na naši spletni strani…
POJDIMO VEN NA SVEŽI ZRAK – HITRA HOJA, DA SE ČLOVEK
(IZ)ZNOJI… To je zdravje! Kje je šolska mladina popoldne!? Kako redki
se dajo videti zunaj! Še posebej imamo srečo, ker nas objema sneg.
Vonj njegove svežine še posebej krepi naša dihala… Pospešuje pretok
krvi po naših žilah! Ne zamudimo teh zlatih trenutkov! Vidimo, kako je virus
trdovraten. Še ne vemo, če bo cepljenje rešilo problem v celoti…
VES MESEC JANUAR JE POSVEČEN VERSKEMU TISKU. ŠE
VEDNO OSTAJA ČASOPIS IN KNJIGA, KLJUB INTERNETU,
TISTA NESMRTNA OBLIKA PLEMENITENJA. DOBRA KNJIGA JE
NAJBOLJŠI PRIJATELJ VSAKEGA ČLOVEKA. PRIJATEL-
JEVANJE Z NJO – JE VIR MODROSTI – VEDNOSTI IN
POBOŽNOSTI… IMEJTE DOMA VSAJ OGNJIŠČE IN DRUŽINO,
ČE NE (Z)MORETE OBEH PUBLIKACIJ… NAJ BO DRUŽINA!
. Spoznavajmo svojo vero – Cerkev – kulturo srca in duše. Kako
smo okrnjeno izobraženi, ker nam je ukradena SPLOŠNA versko
– humanistična izobrazba … Kaj vse bi dal, da vam lahko
vlijem ljubezen do branja SV. PISMA in druge verske vsebine!
Vam vaš in meni moj Libanon
A
Vam vaš in meni moj Libanon.
Vam vaš Libanon z vsemi njegovimi problemi in meni moj Libanon z vso njegovo lepoto.
Vam vaš Libanon z vsem, kar je v njem, z interesi in razhajanji, meni moj Libanon z
vsem, kar jev njem, s sanjami in upi.
Vam vaš Libanon, in bodite zadovoljni z njim, in meni moj Libanon, tak kot je, in bom
zadovoljen z njim.
Vaš Libanon je politični vozel, ki skušajo razplesti dnevi, moj Libanon pa so hribi, ki se
dostojanstveno dvigajo proti nebeški modrini.
Vaš Libanon je mednarodni problem, ki ga podajajo noči, moj Libanon pa so mirne,
čarobne doline, na obrobju katerih odmeva zvonjenje in klopotanje mlinskih koles.
Vaš Libanon je spopad med človekom, ki je prišel z zahoda, in človekom, ki prihaja z
juga. Moj Libanon je krilata molitev, ki se spreletava ob svitu, ko pastirji ženejo na pašo
svoje črede, in se dviguje ob zatonu, ko se kmetje vračajo s polj in vinogradov. Vaš
Libanon je vlada z nešteto glavami, moj Libanon pa je krotka, strašna gora, ki čepi med
morjem in gričevjem, tako kot pesnik, ki kleči med dvema večnostma. Vaš Libanon je
ukana, ki jo uporablja lisica, ko sreča hijeno, in hijena, ko naleti na volka, moj Libanon pa
so spomini, ki spet in spet pojejo speve deklet v nočeh z mesečino, in pesmi fantov med
kaščami in vinskimi kletmi. Vaš Libanon je šahovnica, razdeljena med verskim voditeljem
in vojaškim poveljnikom, moj Libanon je svetišče, kamor vstopam z dušo, ko se
naveličam gledati to mesto, ki potuje na kolesih.
Vaš Libanon predstavlja dva človeka, tisti, ki plačuje davke, in tisti, ki davke prejema, moj
Libanon pa en sam človek, ki se naslanja na roko v senci libanonske cedre in mu ničesar
ni mar, raze Boga in sončne svetlobe.
Vaš Libanon so pristanišča, pošta in trgovina, moj Libanon pa je oddaljena misel, so
goreča čustva ter vzvišena beseda, ki jo zemlja šepeta vesolju na uho.
Vaš Libanon so uradniki, uslužbenci, delavci in direktorji, moj Libanon pa je moč
mladosti, odločnost srednjih let in modrost starosti.
Vaš Libanon so delegacije in komisije, moj Libanon pa so srečanja okoli kresov v nočeh,
ki jih obdajajo mogočna neurja in krasi čisti sneg.
Vaš Libanon so sekte in stranke, moj Libanon pa so mladinci, ki se vzpenjajo po skalah
tečejo s potoki in brcajo žogo po ulicah.
Vaš Libanon so govori, predavanja in razprave, moj Libanon pa je petje kosov, šelestenje
javorovih i topolovih listov ter odmev piščali po votlinah in jamah.
Vaš Libanon je laž, ki se skriva za masko dozdevne pameti in nečimrnosti, v podobi
posnemanja in izumetničenosti. Moj Libanon pa je preprosta, gola resnica, ki lahko vidi,
če se pogleda v vodo, svoj mirni obraz in svojo sproščeno podobo.
Vaš Libanon so zakoni in členi na papirju ter pogodbe in sporazumi v mapah, moj
Libanon pa je prvinska življenjska skrivnost, ki ne ve, da ve, ter hrepenenje, ki se v
budnosti dotika robov neznanega in si domišlja da spi. B
Vaš Libanon je starec, ki se namrščen drži za brado in razmišlja le o samem sebi, moj
Libanon pa je mladenič, ki stoji visok kot stolp in se smehlja kot jutro ter občuti druge
tako kot samega sebe.
Vaš Libanon se od Sirije ločuje in se z njo združuje ter slepi zdaj tega, zdaj onega, da ni
ne prost ne zavezan. Moj Libanon pa se ne ločuje in ne združuje in se ne pokorava. Vam
vaš Libanon in meni moj Libanon.
Vam vaš Libanon in njegovi sinovi, meni moj Libanon in njegovi sinovi.
Kdo pa so, za božjo voljo, sinovi tega vašega Libanona?
Za trenutek prisluhnite, pa vam pokažem njihovo resnico. Oni so tisti, katerih duše so bile
rojene v zahodnih klinikah.
Oni so tisti, katerih um se je prebudil v objemu pohlepneža, ki se dela radodarnega.
Oni so tiste upogibajoče se veje, ki se povešajo zdaj levo, zdaj desno, brez lastne volje.
In trepetajo zjutraj in zvečer, ne da bi se tega zavedale.
Oni so tista ladja, ki se brez jader in krmila bori z valovi. Poveljuje ji omahovanje in
pristaja v votlinah, kjer živijo volkodlaki – mar ni vsaka evropska prestolnica votlina
volkodlakov?
Oni so močni in dobri retoriki samo sami med sabo, ali drug proti drugemu, pred
zahodnjaki pa so nemi in šibki.
Oni so svobodni, reformisti, polni zanosa in moči, toda samo v lastnik časnikih in na
svojih govorniških odrih. Pred zahodom pa so nazadnjaške lutke.
Oni so tisti, ki regljajo kot žabe, in pravijo: »Končno smo se rešili svojega starega,
nasilnega sovražnika.«
Medtem ko se njihov stari, nasilni sovražnik še vedno skriva v njihovih telesih. Oni so
tisti, ki plešejo in pojejo na pogrebnem sprevodu, ko pa srečajo svatbeno povorko, se
njihovo petje spremeni v stok, njihov ples pa v udarce žalosti. Oni so tisti, ki ne poznajo
druge lakote, kakor tiste v svojih žepih. Ko pa srečajo nekoga, čigar duh je lačen, se mu
posmehujejo in mu obrnejo hrbet z besedami: »Ta pa je prikazen, ki živi v izmišljenem
svetu.«
Oni so sužnji, ki jim je čas namesto zarjavelih verig nataknil bleščeče okove, in mislijo, da
so svobodni in prosti.
To so sinovi vašega Libanona. Bi se našel med njimi kdo, ki predstavlja odločnost
libanonskih skal, plemenitost in sladkost libanonskih voda, dišeči libanonski zrak?
Je med njimi kdo, ki bi si upal reči: » Ko umrem, zapustim svojo domovino boljšo, kot je
bila, ko sem se rodil.« Ali je med njimi kdo, ki bi si upal trditi: »Moje življenje je bilo
kapljica krvi v žilah Libanona ali solza med njegovimi vekami ali nasmeh na njegovih
ustnicah.« To so sinovi vašega Libanona. Kako veliki so v vaših očeh in kako majhni so
v mojih!
Še za trenutek postojte in poglejte, da vam pokažem sinove svojega Libanona.
Oni so kmetje, ki spreminjajo divjino v vrtove in sadovnjake.
C
Oni so pastirji, ki vodijo svoje črede iz doline v dolino in jih množijo, da vam dajejo meso
za hrano in volno za obleko.
Oni so vinogradniki, ki stiskajo grozdje v vino.
Oni so očetje, ki gojijo murve, in matere, ki predejo svilo.
Oni so možje, ki žanjejo žito, in žene, ki zbirajo zrnje.
Oni so zidarji, lončarji, tkalci, zvonarji.
Oni so pesniki, ki zlivajo svoje duše v nove čaše.
Oni so pristni pesniki, ki pesnijo v starih ritmih.
Oni so tisti, ki zapustijo Libanon z zanosom v srcu in z odločnostjo v rokah in se vrnejo
domov polni dobrot, z lovorovim vencem na glavi.
Oni so tisti, ki ganejo vse okoli sebe, kjerkoli se pojavijo, in priklenejo nase srca, kjerkoli
se nahajajo.
Oni so tisti, ki se rojevajo v kočah in umirajo v palačah znanja, in sol, ki je ne skvari čas.
To so tisti, ki gredo s trdnimi koraki proti resnici, lepoti in popolnosti.
Kaj pa bo ostalo od vašega Libanona in sinov vašega Libanona čez sto let? Povejte mi,
kaj zapuščate jutrišnjemu dnevu drugega kot napuh, prazne marnje in neumnosti? Mar
mislite, da čas hrani v svojem spominu pretkanost, goljufijo in prevaro?
Mar mislite, da eter shranjuje prikazni smrti in dih grobov? Da življenje oblači svoje golo
telo v ponošene krpe?
Povem vam in resnica priča zame, da je sadika oljke, ki jo posadi libanonski kmet,
trajnejša od vseh vaših del in dejanj, in leseni plug, ki ga ženejo voli po libanonskih poljih,
je plemenitejši od vseh vaših želja in upov. Povem vam, in zavest sveta me posluša, da
živi pesem, ki jo poje pobiralka redkvic po libanonskih gričih, dlje od vseh besed najbolj
uglednega in najmočnejšega blebetača med vami. Povem vam, da ne stojite na ničemer.
Če bi vedeli, da nimate ničesar, bi se moj prezir do vas spremenil v usmiljenje, toda vi ne
veste ničesar.
Vam vaš Libanon in meni moj Libanon.
Vam vaš Libanon in sinovi vašega Libanona, pa bodite zadovoljni z njim, če ste
zadovoljni s praznimi mehurji. Toda jaz sem zadovoljen s svojim Libanonom in z
njegovimi sinovi in v mojem zadovoljstvu kraljujejo sladkost, mir in blaženost.
(Lepi in redki izreki, 1923)
Halil Gibran, OGNJENE ČRKE, MD-CE , 2010, stran 43-47
